Ključna beseda: vzgojno-izobraževalni proces

»Ko govorimo o vzpostavitvi celovitega vodenja kakovosti, ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, je pomembno, da pristopamo sistematično, načrtno in celovito k izboljšanju delovanja šole, da na ta način pridobimo podatke, ki nam lahko pomagajo pri morebitnih izboljšavah in da tudi bolje razumemo učenje in poučevanje in seveda o svojem delu tudi seznanjamo starše in druge deležnike v vzgojno-izobraževalnem procesu.«

»Vedno govorim 'mi', ker nikoli ni posameznik tisti, ki gradi sistem kakovosti.«

»Prihajam namreč s strokovne in poklicne šole, kjer so pomembni partnerji tudi delodajalci. Seveda to pomeni precejšnje delo, na začetku pomeni dodaten napor, ampak na dolgi rok pa veliko pridobitev, mi smo namreč usmerjeni v odličnost.«

»Kakovost je odgovornost vseh, ne samo vodstva, torej učiteljev, tudi dijakov, brez njih, staršev in tudi delodajalcev ne gre. Kakovost je timsko delo.«

»Ko smo vrednotili, kako uspešni smo bili v zadnjem razvojnem obdobju – to je bil naš četrti razvojni načrt, vsak je namreč narejen za pet let –, in rezultati so dobri, mi smo zadovoljni, kazalniki pa kažejo tudi možnosti izboljšanje.«

»Ob organizaciji prehrane morajo spet urediti prevoze otrok, saj so zaradi vseh ukrepov pogoji za izvajanje teh drugačni. Nekateri starši otrok verjetno sploh ne bi spustili v šolo, zaradi vseh sprememb pa bi se s prevozniki morali na novo dogovarjati o urnikih, česar pa konec tedna ni mogoče storiti in v ponedeljek zagotovo še ne bi mogli odpreti šol.«

»Tega bi si želeli že dolgo nazaj, saj zdaj vsaj lahko nekoliko predvidevamo, kaj in kdaj bo. Doslej smo namreč tavali v temi in je naenkrat v četrtek zvečer ali celo v petek popoldne iznenada priletela okrožnica, mi pa smo morali na čudežen način stvari do ponedeljka izpeljati tako, da so stvari že delovale.«

»Če ne vemo, koliko otrok bo prišlo, koliko jih bodo pripeljali starši in do kdaj bodo v šoli, potem težko vse te stvari organiziramo v skladu z ukrepi, ki jih predpisuje stroka. Vendar so to bolj kot ne finese in terjajo dan ali dva organizacije.«

»Prihajajo iz zelo različnih občin in tam že tako večinoma nimajo prijateljev. Zdaj se tako ali tako ne družijo, a prijateljev nimajo niti sicer veliko, zato še toliko bolj potrebujejo sošolce, učitelje in varno gnezdo, ki ga imajo v naših šolah. Tukaj so namreč manjše skupine, bolj intenzivni odnosi, več je tudi sodelovanja in pomoči.«